Kapitalizem ni večen

Da je kapitalizem zadnji stadij človeštva in da ni alternative, nam mnogi govorijo že vsaj dve ali tri desetletja. Michael Roberts za tednik Mladina (celoten intervju si lahko preberete TUKAJ ali v tiskani izdaji):

Prepričanje, da je kapitalizem nekaj, kar obstaja že od vekomaj in bo tu za vedno, je zgodovinsko gledano zgrešeno. Pred tem smo imeli suženjstvo, despotizem, fevdalizem. Gotovo drži, da je bila rast v času kapitalizma najhitrejša, vendar se je to zgodilo na račun enakosti. Kapitalizem je protisloven, saj ima korist od tehnološkega napredka le majhna skupina ljudi. Ta peščica ima velikansko moč. Ne odloča samo o tem, kam se bodo vlagali dobički, ampak odreja vse vidike našega življenja, od tega, kdo bo na oblasti in v kakšnih razmerah bomo živeli, do tega, ali bomo vstopili v vojno. Svež primer je ruska zasedba Krima. Je ruska vlada vprašala ljudstvo, ali je to dobra zamisel? Domnevno živimo v demokraciji, vendar ključnih odločitev ne sprejema ljudstvo. Kapitalistična ureditev se upravičuje z utemeljitvijo, da nas je potegnila iz revščine in lakote. To je slaba utemeljitev. Danes je na svetu več revnih kot kadarkoli v zgodovini. Zato pravim, da je treba sedanjo ureditev zamenjati z novo.

O prirojenem protislovju kapitalizma:

… je kapitalistični ureditvi prirojeno protislovje: ne proizvaja glede na potrebe družbe, temveč samo, če lastniki produkcijskih sredstev menijo, da bodo s tem ustvarili dobičke. Marx ni bil prvi, ki je opazil protislovje med motivom dobička in potrebami družbe. Klasični ekonomisti so menili, da bo to protislovje postopno povzročilo zmanjšanje dobičkov in da bo kapitalizem zastal. Marx pa je trdil, da bo še bistveno huje. Da bomo doživljali ciklične krize s ponavljajočimi se vzponi in padci … Kapitalizem je v svojem bistvu izpostavljen krizam. Od časa do časa neizbežno doživimo velik zastoj gospodarske rasti in na podlagi tega odpuščanje delavcev. Vsaka velika recesija pomeni ogromno izgubo za družbo. Poglejte samo visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi Evropejci.

O koncu kapitalizma:

Ali je kapitalistična ureditev že dosegla skrajno točko, ko nas ne more več potegniti naprej, in je zato tik pred zatonom? Nekateri marksisti bi rekli: absolutno! Sam pa menim, da kapitalizem še ni izčrpal vseh možnosti, saj še vedno ni izkoristil vse razpoložljive delovne sile po svetu.

In o alternativi:

Socializem je dobra alternativa. Prava socialistična družba je lahko samo tista, ki spoštuje demokratična načela, brez demokracije ni resničnega socializma. Vprašati se moramo, zakaj resnični socializem ni še nikjer zaživel. Prvič zato, ker se kapitalizem ni dokončno iztrošil, drugič pa zato, ker dosedanji poskusi uvajanja demokratičnega socializma niso dosegli globalnih razsežnosti. Socialistični koncept gospodarjenja so poskušale uvesti manj razvite države in pri tem ostale osamljene. Če bi socialistična revolucija potekala tudi v razvitejših državah, v ZDA, Nemčiji, Franciji, bi bilo drugače … Hočem reči, da mora socializem – tako kot kapitalizem – postati globalen, ker samo tako lahko preživi.

Michel Roberts je marksistični ekonomist, ki dela v osrčju kapitalistične mašine – londonskem Cityju. V Slovenijo je prišel na povabilo Inštituta za delavske študije, ki bi ga lahko označili za neke vrste intelektualni motor Iniciative za demokratični socializem, in sicer na simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu. Piše tudi izjemno odmeven blog, ki ga lahko najdete TUKAJ.

Advertisements


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s