Ukrajina med dvema škornjema

Veliko lahko beremo in poslušamo o Ukrajini. Najbrž ni odveč še enkrat poudariti, da ne bivša opozicija, zdajšna (desna) vladajoča garnitura (+ EU in tudi ZDA), ne Janukovič (+ Rusija), nista “pravi” izbiri za ukrajinsko ljudstvo. Michael Roberts, marksistični ekonomist, je stanje (odlično) opisal takole:

The people of Ukraine are left with Hobson’s choice: either go with KGB-led crony capitalism from Russia or go with equally corrupt pro-European ‘democrats’.  The majority have opted for the latter because, at least for the moment, it means they can argue, protest and campaign without being kidnapped, shot dead or tortured.  But many are well aware that opting for the pro-EU parties does not mean the end of corruption or a further collapse in already pitiful living standards – Ukraine’s GDP is $175bn for a population of 45m, or about $3800 per person.  Ireland’s GDP is the same for a population of 6m, or $28,000 per person, eight times as much.

Ukrajine medtem ni več v mejah kot je bila še za časa nastajanja njegovega teksta, Krim je namreč pograbila Rusija. Rudi Rizman je o Putinu zapisal (Mladina), “da imamo v zadnjem obdobju namesto z realistom opraviti s konservativcem, ki čedalje bolj spominja na ruskega carja Nikolaja I. – ultrakonservativnega avtokrata, ki je zadušil dve množični vstaji in potem nadaljeval s krimsko vojno”. Pro-zahodni “demokrati” na drugi strani pustijo protestirati le še enako mislečim. Nacionalistična propaganda je na vrhuncu. Tako v Ukrajini kot Rusiji. Oligarhi pa so, kot je že ugotavljal Roberts, po hitrem postopku menjali barve in zdaj podpirajo druge “svoje”:

These oligarchs soon realised well before the current crisis that Yanukovych would not be around for much longer. They began carefully looking around for alternatives. Akhmetov opted for controlling the main bourgeois ’orange revolution’ party of imprisoned former prime minister, ‘goldilocks’ Tymoshenko, and is now supporting Arseniy Yatsenyuk, who took over the leadership of her Fatherland alliance when she was incarcerated and is set to be the new prime minister. Firtash, for his part, is backing Vitali Klitschko’s party UDAR. Firtash has placed people in Klitschko’s UDAR Party, a former head of the secret service, for example.

Nova ukrajinska vlada, v kateri je tudi skrajna desnica (s svojimi ministri!), je pripravljena izvesti vsakršne reforme, ki jih od nje zahtevata denimo EU ali IMF. Kaj, med drugim, zahteva IMF? “It wants a 40% rise in energy prices with government subsidies removed.  It complains that these subsidies cost 7% of GDP a year so that Ukraine’s residents get cheap gas and heating during the bitter Ukraine winters. It wants an end to that,” zapiše Roberts. Mrzle ukrajinske zime bodo za marsikoga s tem postale (dobesedno) ledene.

Da je Ukrajina v zadnjem obdobju tudi država, kamor skrajna desnica iz celotne Evrope usmerja svoje poglede, je več kot očitno. Desni sektor, neke vrste koalicija skrajno desničarskih skupin, in skrajno desna stranka Svoboda, sta odigrali ključno vlogo v borbenih akcijah na kijevskih ulicah, za kar sta nagrajeni s prostimi rokami pri svojem delovanju in celo ministrskimi mesti v vladi, člani obeh pa tvorijo jedro nove Nacionalne garde. Evropski voditelji o tem neradi govorijo. Zakaj? Ker jim jurišniki skrajne desnice v njihovih geostrateških manevrih pridejo prav, hkrati pa morajo igrati (zlagani) antifašizem.

Najbolj zanimivo pri vsem tem je podcenjevanje tega fenomena pri mnogih analitikih in komentatorjih, tudi v Sloveniji. Pozablja se namreč, morda kdaj namerno, da moč skrajne desnice in neofašistov ni samo v odstotkih na volitvah, ampak tudi in predvsem tista, ki si jo izborijo ali jim je dana na ulicah. Ukrajina danes je klasičen primer tega.

Padanje Leninovih kipov po Ukrajini zato ni nobeno presenečenje, prej pričakovana folklora, ko ulice pridejo v roke skrajni desnici. Filozof Srećko Horvat je v Mladini zapisal:

Kolikor vemo, je odgovornost za odstranitev Leninovega kipa prevzela nacionalistična stranka Svoboda. Jurij Sirotjuk, tajnik stranke in poslanec v parlamentu, je to dejanje razglasil za simbolični “konec sovjetske zasedbe in začetek dokončne dekolonizacije Ukrajine”. Toda te njegove besede bi morali obrniti. Namesto dokončne dekolonizacije Ukrajine je padec Leninovega kipa v resnici označil začetek dokončne kolonizacije Ukrajine … Tako ali drugače bosta Ukrajino kolonizirala oba, evropski in ruski kapital. Edino pot, ki bi nemara vodila v drugačno prihodnost, pa so simbolizirali prav Leninovi kipi, ki te dni izginjajo z ukrajinskih trgov.  

Eno, namesto edino, od poti v drugačno prihodnost, bi morda zvenelo še bolje.

Advertisements

2 komentarja on “Ukrajina med dvema škornjema”

  1. […] Ukrajina med dvema škornjema → […]

  2. […] Preberite tudi: Ukrajina med dvema škornjema […]


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s