Po parlamentarnih volitvah – med modro in rdečo

Poletne volitve so za nami. Volilna udeležba je bila slaba, komaj nad 50 odstotki, a kaj več od poletnega termina niti nismo mogli pričakovati. Največ glasov je dobila Stranka Mira Cerarja (SMC), drugo mesto je zasedla Janševa SDS, nato so sledile druge stranke. Največjo zmagovalko volitev (dobili smo več zmagovalk in tudi več poraženk!) pa lahko iščemo prav med temi drugimi.

Poraženk volitev je veliko. Pozitivna Slovenija je dobesedno strmoglavila iz parlamenta, podobno kot Državljanska lista. Roko na srce, slednji je slabo kazalo že precej časa. Eno večjih presenečenj je zagotovo najverjetnejši (počakajmo še vse glasove iz tujine) izpad SLS iz parlamenta. Reši jih lahko zgolj čudež, a zdi se, da iskreno niti sami ne verjamejo vanj. Poraz je doživel tudi plemeniti nacionalist – SNS je bila zelo daleč od parlamentarnega praga, vrnitev tako ni uspela in vprašamo se lahko, ali je to dokončni konec stranke SNS kot smo jo poznali v preteklih dveh desetletjih. Stranke poraženke pa imamo tudi med tistimi, ki so ponovno v parlamentu. SD je dosegla svoj daleč najslabši rezultat. Ne samo da je njihova politika vse bolj bledo rdeča, zdi se, da bledi tudi moč te tradicionalne stranke. SDS je na podobnem. Izgubili so 100.000 glasov. Destruktivna politika bo imela, če jo bodo nadaljevali, očitno prav tak rezultat. Prvič je v zraku tudi občutek, da bi v SDS lahko, sicer malo verjetno, šlo tudi tako daleč, da stranka ne bi ostala več enotna oz. v enem kosu. In za konec še Alenka Bratušek. Da je prišla v parlament, se lahko zahvali zahodni polovici države. Nekaj bolj ali manj posrečenih manevrov v zadnjih dneh kampanje je verjetno pretehtalo, da je njena nova stranka, ki nosi njeno ime (najbrž nas čaka preimenovanje, podobno kot pri SMC), sploh prestopila parlamentarni prag. Naj prizna ali ne, najbrž je pričakovala vsaj malenkost več.

Zgornji prelet poraženih strank nam pove, da so tradicionalne parlamentarne sile doživele siloviti poraz. Prav tako tiste, ki so se, podobno kot tokrat SMC, nenadoma pojavile pred volitvami, brez jasno izdelanih stališč in programov. Resnici na ljubo, razlike med dozdajšnjimi parlamentarnimi strankami so se v izvajanju politik zmanjšale na minimum (pustimo ob strani programe, kjer je lahko govoriti, da si proti privatizaciji, ko pa si na oblasti, pa o tem nočeš vedeti nič). Stranke so postale tako podobne ena drugi – in pozor, mnogim to še kako ustreza – da ljudje med njimi ne vidijo več razlik. Kar jim omogoča, vsaj do zdaj je bilo tako, mirno izmenjavanje na oblasti, medtem ko se politične poteze radikalno seveda ne spremenijo.

Modra Slovenija

Stranka SMC je dosegla odličen rezultat, dobila slabih 35% in 36 poslancev ter obarvala slovenski politični zemljevid v modro. Gre za eno od velikih zmagovalk letošnjih volitev. Zmaga je suverena, a pričakovana, saj so jo napovedovale praktično vse ankete. Problem se skriva drugje. Prvič, stranka je ponovno nastala tik pred volitvami. Recept, ki se do zdaj nikakor ni obnesel. Drugič, Miro Cerar je bil na soočenjih zelo medel, nekonkreten in splošen. Stranka konkretnega in resnega programa ni razkrila. Največ kar smo slišali, je bilo to, da se pozicionirajo na sredino, čeprav so jih mediji nenehno (neupravičeno) potiskali v levo. Miro Cerar ni levičar in njegova stranka ni leva stranka, to bi zdaj že moralo biti jasno. Pa še to, koliko levičarjev bi za svoje uvodne in zaključne besede na kongresu svoje stranke uporabilo besede Edmunda Burka?

Vlado Miheljak, s katerim se sicer ne strinjamo, da na levici (med strankami) obstajajo zgolj piškave razlike (več o tem tudi TUKAJ), v zadnji kolumni za Mladino upravičeno govori o problemu političnih orientacij. Pravi: “Vsaj kar se tiče levosredinskega pola, volivci ne vedo, kdo jih nagovarja, s kom in čim. Dejstvo, da je po anketah glavnina (po samoopredelitvi) levosredinskih volivcev izbrala SMC, čeprav jim ta dovolj eksplicitno ponuja vrednotno orientacijo, ki ni usklajena z njihovimi pričakovanji, je res paradoksno.”

V prejšnjih tednih smo lahko na blogih naleteli na nekaj zanimivih razlag fenomena Miro Cerar (TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ in TUKAJ). Predvsem bode v oči dejstvo, da so blogerji to delo opravili veliko bolje kot kdo drug, ki bi ga zagotovo moral opraviti.

Prvi nastop Mira Cerarja po volitvah v Odmevih na Rtv Slovenija zato ne sme biti preveliko presenečenje. In da, bil je že nekoliko bolj zgovoren. Naš novi (najverjetnejši) mandatar je povedal, da priporočila EU merijo v pravo smer. Da bo nadaljeval s privatizacijo (z le-to je po Cerarjevih besedah potrebno nadaljevati v vsakem primeru) in si prizadeval za uveljavitev fiskalnega pravila. Omenil je gospodarsko in obrtno zbornico ter njuna priporočila. Glede sociale skoraj nič. Prej pričakovano kot presenetljivo. Da ne govorimo o konservativnih stališčih glede nekaterih družbenih vprašanj, denimo glede LGBT skupnosti itn.

Kdo vse bo v Cerarjevi koaliciji, je zaenkrat skoraj nemogoče napovedati. Jasno je le, da tam ne bo stranke SDS in tudi koalicije ZL ne. Prve zaradi njenega vodje, druge zaradi prevelikih programskih razlik. Vse druge opcije so stvar dogovora in matematike. V vsakem primeru bomo dobili vlado, ki bo bolj ali manj še naprej izvajala reforme, ki jih od nas zahtevajo mednarodni igralci. Njena (tržna) radikalnost pa bo odvisna predvsem od tega, kdo vse bo v vladi prisoten.*

Rdeča Slovenija

Največje presenečenje in največja zmagovalka letošnjih predčasnih volitev v državni zbor je zagotovo koalicija Združena levica (ZL). ZL je fenomen, o tem ni nobenega dvoma. Kot koalicija je bila ustanovljena 1. marca 2014 (več TUKAJ), torej pred dobrimi štirimi meseci. Od takrat pa do danes so se pomerili na dvojnih volitvah in na obojih presenetili – na evropskih so dobili 5,5%, na državnozborskih pa skoraj 6% glasov. Slednjega, pa tudi prvega rezultata, ni napovedala nobena anketa. Če smo natančni, zadnji anketi Ninamedie (za Mladino) in Episcentra (za Siol) sta sicer napovedali trend rasti glasov za ZL, a je bilo 6% za večino veliko presenečenje. Vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi je, ali je prodor ZL res tako veliko presenečenje? Je vzpon levice v položaju v katerem je Evropa res presenečenje? Dejali bi, da smo od evropskih volivcev, s tem pa tudi slovenskih, pričakovali še več.

A posebnost ZL se skriva drugje. V parlament se je prebila koalicija strank, ki se lahko brez sramu okliče za levo, kar za zdajšnje “leve” stranke ne moremo reči, prej obratno. Pri ZL ponujajo povsem drugo vizijo in koncepte. Govorijo o preseganju kapitalizma in o drugačni družbi, ki naj bi v ospredje ponovno postavila človeka. Govorijo o demokratičnem in ekološkem socializmu. Ne gre jim za kozmetične popravke kapitalizma, ne gre jim za “kapitalizem s človeškim obrazom”. Razlike z ostalimi strankami so očitne. Pot do uresničitve zahtev pa zato toliko bolj zahtevna.

Mnogi analitiki vidijo ZL kot levi korektiv za stranke, predvsem za SD. To je sicer res. Stranka (v našem primeru koalicija) takega tipa je več kot očitno manjkala slovenskemu parlamentarnemu političnemu prostoru. A enako pomembno, če ne še bolj, je dejstvo, da ZL odpira tudi prostor levo od sebe. Končno smo dobili levico v pravem pomenu besede, a ZL ni krajni konec levice. Levi prostor je še veliko bolj širok in lahko se gre še veliko globje. Z vstopom ZL v “visoko” politiko je ta prostor dobil možnost večje manifestacije, s svojimi idejami bo lažje dosegel širšo javnost.

Zanimivo je pogledati, kdo je volil ZL, komu so torej socialistične ideje blizu. Agencija Mediana, ki je izvajala vzporedne volitve, je preverjala tudi to. Sociološko gledano gre vsekakor za izjemno zanimive podatke. Žal nimamo dostopa do vseh in lahko v spodnje vrstice strnemo le tiste, ki jih je obelodanila Rtv Slovenija takoj po volitvah (kasneje tudi v članku na spletni strani, a se nekateri podatki razlikujejo – uporabili smo tiste iz povolilne oddaje).

Najmlajši volivci, tisti stari do 24 let, so nadpovprečno volili ZL. Če bi odločali samo oni, bi ZL dobila kar 17,9% glasov in se bi uvrstila na drugo mesto, takoj za stranko SMC. Iz tega bi lahko sklepali, da ZL čaka izjemno svetla prihodnost, a vemo, da ni vse tako enostavno, kot kažejo statistični podatki. Zgolj za primerjavo, SD je volilo le 4,8% mladih do 24 let. Obratno je s priljubljenostjo ZL pri najstarejših volivcih – tisti nad 65 let so ZL dodelili le 1,5% glasov!

Tudi volilne preference glede na izobrazbo nam ponujajo zanimive, a pričakovane rezultate. ZL je med višje izobraženimi dobila 10,7% glasov, kar jo je uvrstilo na tretje mesto med vsemi strankami, medtem ko je med tistimi, ki imajo zgolj osnovno šolo ni med prvo osmerico.

Tipični volivec oz. bolje rečeno volivka koalicije ZL je ženska z visokošolsko izobrazbo, stara med 25 in 44 let. Vse druge stranke, ki so se uvrstile v parlament, imajo povprečne volivce/volivke stare med 45 in 64 let in s srednješolsko izobrazbo. Izjema je le ZaAB, katere tipična volivka je prav tako ženska z visokošolsko izobrazbo, a za razliko od ZL, stara med 45 in 64 let.

Podatki Državne volilne komisije razkrivajo geografijo glasov ZL. Vidimo, da je ZL več glasov dobila v zahodni polovici Slovenije. Največ v tretji volilni enoti Ljubljana center, in sicer nekaj več kot 7,5%. Gremo lahko še globje in pogledamo okraje z največ glasovi. Opazimo lahko, da so glasovi prihajali predvsem iz večjih mest in pa tudi manjših mest, kjer je ZL kandidirala svoje adute. Tak primer je denimo okraj, ki obsega Trbovlje. Tam je ZL dobila več kot 12% glasov (največ glasov je ZL sicer dobila v volilnem okraju 7 Ljubljana center, kjer so prejeli več kot 12,5% glasov).

Za konec statističnih podatkov še ena zanimivost. Delo je na svoji spletni strani objavilo podatke o glasovanju na našem veleposlaništvu v Bruslju. Prepričljivo je slavila SMC. Nekoliko presenetljivo je drugo mesto, skupaj s SD, osvojila prav ZL. Za obe je glasovalo nekaj več kot 13% tistih, ki so glasovali na veleposlaništvu v Bruslju. Boj med SD in ZL za četrto mesto je že tako ali tako izjemno hud in zaenkrat ga dobiva ZL s prednostjo nekaj manj kot 100 glasov (najbrž že vsi nestrpno čakajo glasovnice po pošti iz tujine).

Kaj zapisati za konec? Glede ZL smo optimisti, ob zavedanju, da gre za koalicijo, ki ni nujno večna. Ponovimo, kar smo nekoč že zapisali: “Če skušamo predvideti, bo ZL verjetno gradila široko levo koalicijo, ki bo programsko jasno usmerjena v (eko)socializem. S tem pa odpadejo vsakršne tesne povezave z levo sredino, kaj šele liberalnim centrom. V ne tako bližnji prihodnosti vidimo minimalno možnost za danski scenarij, a je ta v slovenskih razmerah in s slovensko levo sredino (zelo) težko verjeten. Če bo ZL delovala tako, kot je pred evropskimi volitvami, pa ne vidimo razlogov, da ne bi verjeli v scenarij slovenske Sirize”. Upoštevati je potrebno, da je bilo to zapisano po evropskih volitvah in pred začetkom kampanje za državnozborske volitve. Vsekakor pa to velja tudi za razvoj in obnašanje ZL v naslednjih mesecih in letih. In še nekaj, ZL mora biti izjemno pazljiva v odnosu do (levih) skupin in grupacij, ki se ne gredo parlamentarne “igre”, ker tega nočejo ali njihov način delovanja tega ne predvideva. Še nekaj mesecev nazaj so bili skupaj na ulici, zato je dober odnos do teh tovarišev ena od ključnih stvari za nadaljni uspeh zenkrat odlično zastavljene zgodbe. Bomo videli.

*Janez Šušteršič si je v studiu Rtv Slovenija, kjer je komentrial volilne rezultate, denimo zaželel vlado SMC, ZaAB (Zavezništvo Alenke Bratušek) in NSi. Oblikoval jo je, jasno, po svojem (liberalnem) okusu. Težava je, da te stranke skupaj nimajo 46 glasov. K temu si je Šušteršič zato zamislil še SLS, a ta bo na koncu najverjetneje ostala (počakajmo še na glasovanje po pošti iz tujine) pred vrati parlamenta. Naslednja njegova izbira je bila stranka SD, šele na koncu DeSUS.

Advertisements

2 komentarja on “Po parlamentarnih volitvah – med modro in rdečo”

  1. […] do 24 let in izjemno slab pri starejših od 65 let (več o rezultatu naših volitev lahko preberete TUKAJ). Komu torej pripada […]

  2. […] Komentar evropskih volitev lahko preberete TUKAJ, državnozborskih pa TUKAJ. […]


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s