Siriza, Podemos in Chomsky

Politike varčevanja ne delujejo, vsaj za večino prebivalstva ne. Gre za boj 1% proti 99%, za utrjevanje vladavine 1% nad 99%, kot je moderno reči danes. Statistični podatki iz Grčije temu pritrjujejo. Peščica bogatih je v krizi, ki je doletela Grčijo, Evropo in svet, še bolj obogatela. Kriza je priložnost, da v svoj mošnjiček naložijo dodatne evre. Na račun najrevnejših in izginjajočega srednjega razreda. Slednji je v preteklih desetletjih v omami družbe nakupovalnih centrov podpiral prav te politične elite (konservativce in socialne demokrate, če govorimo o Grčiji), ki pa so srednji razred ob prvih črnih oblakih zavrgle. Drobtine, ki so jih te elite delile, so rajši obdržale zase. Rdeči karton je bil povsem logičen, na letošnjih volitvah je zmagala leva Siriza.

Prepis pogovora:

AMY GOODMAN: I wanted to ask you about Syriza in Greece, a movement that started as a grassroots movement. Now they have taken power, Prime Minister Alexis Tsipras. And then you have Spain right now. We recently spoke to Pablo Iglesias, the secretary general of the group called Podemos, that was founded, what—an anti-austerity party that has rapidly gained popularity. A month after establishing itself last year, they won five seats in the European Parliament, and some polls show they could take the next election, which would mean that Pablo Iglesias, the 36-year-old political science professor and longtime activist, could possibly become the prime minister of Europe’s fifth-largest economy. He came here to New York for just about 72 hours, and I asked him to talk about what austerity measures have meant in Spain.

PABLO IGLESIAS: Austerity means that people is expulsed of their homes. Austerity means that the social services don’t work anymore. Austerity means that public schools have not the elements, the means to develop their activity. Austerity means that the countries have not sovereignty anymore, and we became a colony of the financial powers and a colony of Germany. Austerity probably means the end of democracy. I think if we don’t have democratic control of economy, we don’t have democracy. It’s impossible to separate economy and democracy, in my opinion.

AMY GOODMAN: That was Pablo Iglesias, the head of this new anti-austerity group in Spain called Podemos, which means in English “We can.” The significance of these movements?

NOAM CHOMSKY: It’s very significant. But notice the reaction. The reaction to Syriza was extremely savage. They made a little bit of progress in their negotiations, but not much. The Germans came down very hard on them.

AMY GOODMAN: You mean in dealing with the debt.

NOAM CHOMSKY: In the dealing with them, and sort of forced them to back off from almost all their proposals. What’s going on with the austerity is really class war. As an economic program, austerity, under recession, makes no sense. It just makes the situation worse. So the Greek debt, relative to GDP, has actually gone up during the period of—which is—well, the policies that are supposed to overcome the debt. In the case of Spain, the debt was not a public debt, it was private debt. It was the actions of the banks. And that means also the German banks. Remember, when a bank makes a dangerous, a risky borrowing, somebody is making a risky lending. And the policies that are designed by the troika, you know, are basically paying off the banks, the perpetrators, much like here. The population is suffering. But one of the things that’s happening is that the—you know, the social democratic policies, so-called welfare state, is being eroded. That’s class war. It’s not an economic policy that makes any sense as to end a serious recession. And there is a reaction to it—Greece, Spain and some in Ireland, growing elsewhere, France. But it’s a very dangerous situation, could lead to a right-wing response, very right-wing. The alternative to Syriza might be Golden Dawn, neo-Nazi party.

Vir: Democracy Now!

Rezultati vladavin in varčevalnih politik Pasoka in Nove demokracije so katastrofalni in splošno znani. Dolge vrste za javne kuhinje, premnogi brez elektrike, velika brezposelnost, ki je na vrhuncu znašala okrog 28%, med mladimi je celo presegla 60% (glej graf spodaj) – mladi so bodisi brezposelni bodisi obsojeni na nestalna, slabo plačana delovna mesta in tvorijo jedro tega, kar danes poznamo kot prekariat. Prisegalo se je na velika odpuščanja v domnevno prevelikem javnem sektorju, nižanje plač, kratkovidno privatizacijo. Razpadlo je javno zdravstvo in šolstvo, potonil je BDP in še bi lahko naštevali. Cena, ki jo je za pomik na desno, v naročje neoliberalizma, plačal socialdemokratski Pasok, je temu primerna.

“Reševanje” Grčije in strahovita rast brezposelnosti:

brezposelnosGR

Vir: Reuters via cigolo

Sirizi so bile s strani evropskih “partnerjev” postavljene visoke meje, o tem ni nobenega dvoma. Kaj je izplen Sirizinega kompromisa, bomo šele videli. Ocene se (močno) razlikujejo. Na eni strani imamo tiste, ki verjamejo, da bo Siriza vendarle lahko gradila neko svojo pot, ki bo Grčijo v (daljni) prihodnosti pripeljala tja, kamor naj bi Siriza pravzaprav hotela. Spet drugi so mnenja, da je že nastopil čas, ko je potrebno resno in takoj razmišljati o načrtu B. O bistveno bolj radikalnih rezih v trenutno stanje. O takojšnjem prelomu s trenutnim stanjem. Razdeljena je Siriza, grška in evropska levica. Ne gre pa samo za omenjeni varčevalni paket. Siriza bo morala čimprej uresničiti tudi druge obljube – denimo zaprtje centrov za tujce, v katerih imigranti živijo v nečloveških razmerah. To bi moral biti eden od prvih ukrepov. Desničarski anti-imigrantski Neodvisni Grki v vladi gor ali dol.

Podemos se že nekaj časa kaže kot novo upanje evropske levice (nanj veliko stavi tudi Siriza). Vsaj tiste levice, ki vidi smisel v poti skozi institucije. Gre za mlado stranko, po datumu nastanka sodeč, ki se več kot očitno opira na val, ki ga je sprožilo gibanje Indignados, a stranke in gibanja ne smemo enostavno enačiti. Vodilni predstavniki so bili že v preteklosti aktivni v levičarskih krogih in strankah. Nekateri tudi v Latinski Ameriki. Zgodbo okrog nove stranke so postavili zelo premišljeno in široko. Čeprav se Podemos vse bolj direktno pozicionira kot stranka levice, kar od začetka dejansko tudi je, skuša nagovarjati široki krog ljudi in jih pridobiti na svojo stran – le tako naj bi namreč eksperiment uspel. Zanimiva je tudi izbira bojnih barv – rdečo je nadomestila vijolična, čeprav tudi ta levici nikakor ni tuja (je naprimer tudi ena od barv Sirize).

Španske volitve bodo konec leta. Čeprav je Podemos že zdaj zelo visoko, v anketah zaseda prvo ali drugo mesto, in ima vse možnosti za končno zmago, bo izjemno težko dejansko vladal. Prva tri mesta so že oddana in te tri stranke bodo tudi odločale o prihodnji španski vladi. Zraven Podemosa sta v tej trojici še konservativna Ljudska stranka in socialdemokratska stranka PSOE. Zadnji dve sta se v preteklih desetletjih izmenjevali na oblasti in tako tvorili neke vrste dvostrankarski sitem, podobno kot smo lahko videli v Grčiji. Tega je, kot kaže, nepovratno (?) konec. Za oblikovanje prihodnje španske vlade bo po vsej verjetnosti (razen, če se zgodi nekaj res izjemnega) potrebno sodelovanje dveh strank iz zgoraj omenjene trojice. Kje vidite Podemos?

Razredni boj je živ. Tisti, ki vam govorijo, da temu ni tako, se v resnici tega še kako dobro zavedajo.

 

Advertisements


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s