Eric Toussaint o Grčiji: “Dolg je plod uveljavljanja neoliberalnih politik in praks v Grčiji od leta 1982 do leta 2010”

Protesti proti varčevanju, Atene leta 2011.

Protesti proti varčevanju, Atene leta 2011.

Foto: BBC

Eric Toussaint o grškem dolgu:

“… Jasno je, da se je grška dolžniška kriza začela z neoliberalnimi reformami. Ljudje se še spomnijo Mitterrandovega predsednikovanja v Franciji leta 1981. Bil je izvoljen z levim programom, z nacionalizacijo vred. In v enem letu je izpeljal nekaj progresivnih reform. Leta 1982 pa je obrnil ploščo na desno. Enako se je v istem obdobju zgodilo v Grčiji. Socialist Andreas Georgiu Papandreu je bil izvoljen in na začetku mandata je uvedel pomembne elemente socialne države. Znano je, da je bila med letoma 1967 in 1973 v Grčiji na oblasti vojaška hunta, nasledila jo Karamanlisova desna vlada, socialisti s Papandreujem na čelu pa so na volitvah zmagali z obljubami o napredku in zagotavljanju socialnih pravic. Prvo leto je Papandreu šel po tej poti, nato pa je, tako kot Mitterrand v Franciji, začel vpeljevati neoliberalne politike. To je bila politika Thatcherjeve od leta 1979 v Veliki Britaniji in Reagana od leta 1981 v ZDA. S Papandreujevim preobratom se je začelo v Grčiji tudi vse večje zadolževanje. To je treba poudariti. Marsikdo na Zahodu trdi, da je krivec za grški dolg povezan s socialističnimi politikami v tej državi. Ravno nasprotno. Dolg je plod uveljavljanja neoliberalnih politik in praks v Grčiji od leta 1982 do leta 2010. Začeli so zmanjševati obdavčitev bogatih, velika podjetja razbremenjevati davkov, k povečanju dolga pa je prispeval tudi grški vstop v evroobmočje. Od takrat so nemške in francoske banke Grčiji brez omejitev posojale denar, saj je veljala ista valuta. Ogromna posojila so banke z Zahoda dale grškemu zasebnemu sektorju, ne državi ali vladi, ker so bile obrestne mere za ta posojila višje, več so zaslužile, kot če bi vlagale denar v Nemčiji ali Franciji.

Tretji dejavnik, ki je specifičen za Grčijo, so visoki stroški za vojsko. Nemška, francoska in ameriška orožarska podjetja so bila glavni dobavitelji orožja Grčiji. Podkupovala so grške vlade, te pa so neurejene odnose s sosedi prikazovale kot alibi za večje oboroževanje z zadolževanjem. Četrti dejavnik povečevanja grškega dolga je način reševanja grških bank. Tudi v Sloveniji poznate scenarij socializacije dolgov s spremembo zasebnih dolgov v javne. Prav tako so ravnali leta 2010 v Grčiji.”

Več preberite v intervjuju za Mladino.

 

Advertisements


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s