Kurdski gverilci

Joey L. (Joseph Anthony Lawrence) se je marca 2015 odpravil v Kurdistan (v iraški in sirski del), kjer je spremljal borce in borke sestrskih Kurdske delavske stranke (PKK) in Ljudskih zaščitnih enot (YPG). Če smo natančni, na terenu je spremljal HPG/YJA STAR (vojaški krili PKK, YJA STAR = ženske enote) in YPG/YPJ (vojaški krili PYD, YPJ = ženske enote). Pa tudi lokalne sindžarske enote, ki so jih k življenju spravili levičarski gverilci iz PKK/YPG.

Boštjan Videmšek je pred dnevi zapisal, da bodo Kurdi “v naslednjih mesecih v središču geostrateških pretresov in stopnjujočega se regionalnega (in tudi globalnega) konflikta.” Napredovanje Kurdov (in tudi sirske vladne “koalicije”), delno ob zračni podpori Rusije, proti upornikom na severu Sirije, je dokončno razgalilo turško strategijo. Še več, turška vojska, ki s Kurdi bije vojno tudi na turških tleh, je vsem na očeh začela povsem odkrito obstreljevati položaje YPG/YPJ/SDF okrog avtonomnega kantona Afrin/Efrin na severozahodu Sirije. Medtem ko nam iz tv ekranov bruhajo obljube o koncu spopadov v Siriji (a kdo temu res verjame?), se vojna/e “tam doli” pravzaprav vse bolj usodno zapleta/jo. Turke še dodatno podpihuje Savdska Arabija, najbolj usodna država za Bližnji vzhod in širše, ki pa se z vojno srečuje tudi že na svojih tleh. Jemenski (šiitski) Hutiji namreč vračajo udarce: obstreljujejo in vdirajo na jug savdske avtokracije.

Ne gre pa pozabiti, da so Kurdi neenotni. Da so odnosi med Masudom Barzanijem (kurdski “vladar” na severu Iraka, ki pelje iraški Kurdistan na pot samostojnosti) in PKK/PYD (če damo med PKK in PYD enačaj, ne bo nič narobe) izjemno hladni. Še več, Barzanijevo “sodelovanje” s Turčijo je v nasprotju s tem, kar se dogaja Kurdom v Turčiji in Siriji. In obratno, Barzaniju je v sirskem Kurdistanu onemogočen kakršenkoli resen (politični) manever. A brez sodelovanja ni šlo in najbrž tudi ne bo šlo. So pa spomini na kurdske državljanske vojne še kako živi.

_____

Naj živi Apo“, vzklika skupinica otrok, ko se avtor zgornjega dokumentarca pelje z gore Sindžar. Zakaj to omenjamo? Sindžar se ne nahaja v Turčiji ali Siriji, kjer je Abdullah Ocalan z vzdevkom Apo prvo ime kurdskega boja, ampak v iraškem Kurdistanu. Vse večja priljubljenost PKK med Kurdi in drugimi (ogroženimi) manjšinami, je izjemno pomemben podatek za “režiserje” dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Več (od najnovejšega do najstarejšega teksta):

 

Advertisements

2 komentarja on “Kurdski gverilci”

  1. Edo Žibrat pravi:

    Barzani,kot pravijo prijatelji iz Sangasarja (Irak) nelegitimno vodi kurde v Iraku. Verjetno pa Barzani upravičuje svoje podaljševanje predsedstva zaradi vojnih razmer?

    • naobrobju pravi:

      “Podaljševani” predsednik. Upam, da ne večni. Izredne in vojne razmere pa tako ali tako ubijajo demokracijo oz. “demokracijo” in radirajo že zdavnaj izborjene pravice in svoboščine. Povsod.


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s