Hoferji prihajajo

“Dragi Norbert Hofer, v nedeljo ti želim veliko uspeha. Imaš podporo patriotov s celega sveta!” je dan pred avstrijskimi predsedniškimi volitvami v upanju na zmago svobodnjaškega kandidata tvitnila Marion Le Pen, vzhajajoča zvezda francoske Nacionalne fronte. Hofer in svobodnjaki to decembrsko nedeljo sicer niso zmagali, a tudi resnično poraženi niso bili.

Zeleni Alexander Van der Bellen je zmagal z izdatno podporo žensk, mladih volivcev in javnega sektorja ter s podporo skoraj vseh političnih strank. Zanj je glasovalo 53,79 % volivcev, ki v večji meri živijo v mestih. Hofer je osvojil nekaj več kot 46 % glasov, kljub temu da je nasproti sebe imel vse večje politične sile. Nepredstavljivo? Pred leti zagotovo, danes ne več. Hofer res ni predsednik Avstrije, a se temu težko reče poraz. Svobodnjaki so močnejši kot kdajkoli prej. Na naslednjih parlamentarnih volitvah, če se bo trend podpore nadaljeval, bodo skoraj gotovo prva stranka v Avstriji, saj jim trenutne sondaže kažejo konstantno podporo okrog 35 %, kar je 7 do 9 odstotnih točk več od drugouvrščenih socialdemokratov.

Za Hoferja so množično glasovali “modri ovratniki”, delavski razred. Vse večja popularnost FPÖ ne nažira samo konservativne Ljudske stranke (ÖVP), ampak tudi Socialne demokrate (SPÖ). Čeprav sem o tem na kratko že pisal za Poglede, gre ponoviti. In še enkrat ponoviti. In ponavljati v nedogled. Visoka podpora Hoferju in svobodnjakom s strani (tradicionalnega) delavskega razreda namreč ne preseneča. Manko leve alternative – socialdemokrati to pač niso (več) – in odmik od razrednih vprašanj je delavce iz fabrik potisnil v naročje “Blut und Boden” politike, ki jim je z enostavnimi besedami “razložila”, da njihov “sovražnik” ni toliko kapital (lastnik, “šef”), ampak predvsem tisti, ki z njimi tekmuje za delovna mesta (delavec migrant, tujec, “južnjak”).

Tragedija je resnično globoka. Franco Berardi – Bifo v intervjuju za Mladino Tonyja Blaira, nekoč zvezdo evropske socialdemokracije, označi kar za izdajalca delavskega razreda:

Nesmiselno je kategorizirati zgodovinske osebnosti na dobre in slabe, ampak če si to vseeno dovolim, bi rekel, da je Tony Blair simbol izdajalstva tako imenovane levice. Oblast je dobil prek laburistične stranke, izvolili so ga britanski delavci. On pa jih je izdal. Prodal jih je finančnemu kapitalizmu in Georgeu Bushu je pomagal začeti neskončno vojno, v kateri živimo. Od Georgea Busha se razlikuje v tem, da ni neumen in neveden. Tony Blair je izdal britanski delavski razred in na neki način ves svet.

Izlet po tretji poti je (bil) za socialdemokracijo tako uničujoč, da se ni pobrala vse do danes. In najbrž se ne bo tako hitro. Če sploh. Roko na srce, kakih pretiranih ambicij po spremembi svojih politik – razen morda, svojevrstna ironija, del laburistov z otoka – niti ne kaže. Še več, v močvirje sredine rinejo tudi stranke “nove levice”. Se sploh kdo še spomni Aleksisa Ciprasa? Ali Sirize? Najbrž bi besede Bifa še kako sodile tudi v to zgodbo … Medtem pa populistična desnica s svojo enostavno retoriko cveti ter nabira glasove med razočaranimi delavci, šepajočim srednjim razredom in “protekcionističnimi” elitami. Rešitev? Vsekakor je ni v vrnitvi k statusu quo, saj je tam izvor razmer, v katerih živimo danes. Alternative? Zdijo se daleč in razbite.

avsid

Odziv avstrijskega “identitarnega” gibanje na predsedniške volitve (vir: IBÖ FB).

Norbert Hofer je seveda dobrodošel tudi za slovenske »patriote«, čeravno so svobodnjaki še nedolgo nazaj tlačili prav slovensko manjšino. Na nacionalki sta hvalospeve Hoferju le dan po volitvah pela Laris Gaiser in Bernard Brščič, prvi je na čelu Slovenskega panevropskega gibanja, ki je Hoferja letos gostilo v Ljubljani, drugi hlepi po trdi desni politični stranki v Sloveniji. Vpliv Hoferja pa je čutiti tudi v programskih točkah društva Najprej Slovenija, ki ga je nedavno predstavil Andrej Čuš. Ko sem to omenil na enem od družbenih omrežij, me je Čuš prijazno vprašal, če me kaj moti. Ne gre za to, da bi me kaj motilo, ampak za navajanje dejstev. Hoferji prihajajo, razlogov za optimizem ni veliko.



Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s