Malo razlogov za veselje po nizozemskih volitvah

To je večer, ko so Nizozemci po brexitu in ameriških volitvah rekli konec populizmu,” je privržencem dejal nasmejani Mark Rutte, dosedanji predsednik vlade, ki se mu nasmiha podaljšanje “pogodbe”. Evropski voditelji se trepljajo, optimistično nastavljajo kameram in tekmujejo v podajanju “analiz” in čestitk. Gledamo kar nekoliko zmedene teve prispevke, ki se v nizozemski džungli parlamentarnih strank vedno ne znajdejo najbolje, in beremo presenetljivo presenetljive spise, ki rezultat volitev vidijo v absolutno preveč pozitivni luči.

Vir: NOS

Ruttejeva konservativno liberalna stranka VVD je resda zmagala, a izgubila osem sedežev, medtem ko Wilders nikakor ni poraženec. V sredo sem pisal, da je na nek način že dosegel svoje. Prvič, tudi če bi zmagal (= bi stranka PVV osvojila največ sedežev), se zanj ne bi veliko spremenilo – ne bi bil na čelu vlade in ne v koaliciji. Drugič, politično polje na Nizozemskem mu je uspelo dodobra poriniti v desno. To še posebej velja za Rutteja in njegovo stranko, za krščanske demokrate (CDA) in tudi druge. Cas Mudde, nizozemski akademik z odličnim poznavanjem nizozemskega in evropskega političnega prostora, za The New York Times zapiše:

The highly divisive election campaign, in which virtually all parties defined themselves vis-à-vis Geert Wilders, has only widened the gap between the future coalition parties. The Christian Democrats moved sharply to the right, adopting slightly softer versions of Mr. Wilders’s positions, including Euroskepticism and thinly-veiled Islamophobia. So did Prime Minister Rutte’s V.V.D. In fact, he may have gotten a boost in the polls after taking a tough stance in a spat between the Netherlands and Turkey.

Other mainstream parties in Europe should watch carefully and learn a lesson from the Netherlands. Fighting the right-wing populists on their terms may guarantee an immediate electoral victory. But ultimately the government that finally emerges from that fight will have its coherence and stability undermined. A better plan for the centrist, left-wing and other mainstream parties is to put forward a positive political vision, not allowing the radical right’s issues to dominate the national conversation.

Žal gre pogosto za vzajemnost. Ko Wilders grmi proti priseljencem in muslimanom (ali Turčiji), lahko Rutte ali kdo drug naredi ostrejšo potezo ali dve v tej smeri. Prevzame govorico, politike. Malček v celofan zavite, seveda. In ko “tradicionalne stranke” postavljajo žičnate ograje, zapirajo meje in grozijo z deportacijami, wildersi po Evropi cvetijo. Odpira se jim nov prostor. Ne gre spregledati, da je Stranka za svobodo (PVV) dobila 20 sedežev: pet več kot leta 2012 (!) in štiri manj kot 2010. Nenazadnje je dvajset sedežev pričakovan rezultat, saj ga je napovedovalo povprečje zadnjih anket (Wildersu so pripisale 16, 20, 21, 23 in 24 sedežev). Wilders poraženec? Je skrajna desnica poraženka? Kje neki. Justin Salhani:

Politicians like Prime Minister Mark Rutte of the People’s Party for Freedom and Democracy [VVD] recently began adopting nationalist rhetoric while campaigning for reelection. Rutte’s feud with Turkey is thought to have bolstered his support and his recent statements telling immigrants to “act normal or leave” show how effective Wilders’ anti-immigrant and anti-Muslim ideology has been at seeping into the country’s political discussions.

“The mainstream right-wing parties VVD and CDA [Christian Democratic Appeal] have increasingly appealed to PVV [Wilders’ Freedom Party] voters by highlighting that immigrants and refugees should adapt to Dutch culture and values or otherwise go,” Tjitske Akkerman, an assistant professor in the department of Political Science at the University of Amsterdam, told ThinkProgress.

Kolaps socialdemokracije je zgodovinski. Pred štirimi leti še 24,8 % podpore in 38 parlamentarnih sedežev, danes 5,7 % (!) in 9 sedežev. Zakaj? Ker so sedeli v vladi z Ruttejem in se klanjali njegovim politikam. Ne samo zato, ampak tudi zato. Mar je res tako težko razumeti, da je s “tradicionalno socialdemokracijo” konec? Ne mislim fizično (ponekod tudi!), predvsem idejno. Pomislite na naše. Ali Hollanda. Pa na Grčijo in Pasok.

Zelena levica je več kot potrojila število poslancev, a to je – v luči Ruttejeve zmage in njegovih politik varčevanja in tršega odnosa do muslimanov – le drobna tolažba za potolčene levičarje in nič več. V oči pa bode še pogosto (medijsko) nepoznavanje nizozemskega političnega zemljevida – da primerjav s Trumpom, Obamo, Sandersom, Trudeaom itn. niti ne omenjam – in splošnega ideološkega spektra. Če si spet “sposodim” Mudda: “Anyone who think D66 is a left wing party should really check it’s economic program. Strongly pro-markt.

Šopek tulipanov, ki jih bo v vlado spletel to pomlad, bo kot vedno raznobarven,” je o verjetni Ruttejevi koaliciji za današnje Večerove Poglede zapisal Vito Rožej. Drži. Pa vendar, če se prav spomnim babičinih gred s tulipani, so bile te sprva res pisane, z leti pa vse bolj monotone, enobarvne. Razlogov za optimizem je malo. Ali kot pravi Jerome Roos: “Rutte won not by resisting Wilders but by occupying his political space. The far-right wasn’t defeated; it was internalized.

_____

*Tabelo sem posodobil 17. 3. zvečer, ker je prišlo do manjših sprememb v odstotkih podpore nekaterim strankam, kar pa ni vplivalo na porazdelitev sedežev.

Advertisements

One Comment on “Malo razlogov za veselje po nizozemskih volitvah”

  1. […] Malo razlogov za veselje po nizozemskih volitvah → […]


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s