“Multikulti je mrtev”, napad na socialno državo in “fake populizem”

Prejšnji teden je Slovenija na Hrvaško deportirala mlado družino Korba-Sulejman. Pravosodni organi so odločili, da tukaj ne morejo zaprositi za azil. Pika. Kljub drugačnim mnenjem. Podporniki družine, ki so deportacijo hoteli preprečiti oz. čim bolj ovirati, so bili deležni “strokovnih prijemov” policije. Tudi policistov v civilu. Podobe Cerarjeve Slovenije. In ne, Miro Cerar ni zgodba z levice.

Policjski prijemi za podpornike družine Korba-Sulejman. Foto: Protirasistična fronta brez meja Fb

“Ilegalne migranstke kvote”

Dan zatem je v Državnem zboru potekalaobravnava predloga za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po Evropski uniji“. Referendum je predlagal Andrej Čuš, zdaj samostojni in nekdaj poslanec SDS, ustanovitelj društva Najprej Slovenija, ki bo nekoč, taki so načrti, preraslo v politično stranko. Razprava, ki sta jo malodane z roko v roki peljala predvsem Čuš in Branko Grims (SDS) – kot bi ne bilo “afere snegec” in posledičnega obračunavanja v medijih –, je udarila po beguncih, migrantih, muslimanih, levičarjih. Govorila sta o ljubezni do lastnega naroda in žugala “soroševim plačancem”. Vladna žica na meji ni dovolj, kvote so preveč (zanje so glasovali tudi evroposlanci SDS), varnost je potrebno naviti do konca. Nič, kar sicer ne bi v preteklih mesecih iz njunih ust že slišali. Oba, še posebej to velja za Čuša, sta bila v prvih vrstah protibegunskih protestov prejšnjo jesen in zimo.

Na spletni strani društva Najprej Slovenija je bila dan pred parlamentarno obravnavo objavljena kolumna – napisal jo je član društva –, v kateri o beguncih preberemo:

Ne glede na vse pa je potrebno vse te ljudi obravnavati s spoštovanjem in dostojanstvom. Prav to pa se pričakuje tudi od njih, da ko vstopijo v drugo državo, da se do domačinov obnašajo s spoštovanjem in dostojanstvom. ALI JE TEMU TAKO V NAŠEM PRIMERU?

Težko bi se strinjal s tem. Jaz bi kot begunec za sprejem zatočišča sprejel vse pogoje, ki mi jih postavlja država gostiteljica. Za seboj bi želel pustiti vse slabo in začeti življenje na novo. Pripravljen bi bil na vse in ne bi se pritoževal, nad zagotovljenimi pogoji za življenje, samo da je mir. Našim beguncem, kot migrantom pa mir enostavno ne odgovarja. Takrat je potrebno prijeti za delo, se učiti in razmišljati o dolgoročni rešitvi teh problemov. Vendar ti niso prišli z namenom, da bi delali, ampak bi živeli na tuj račun. In tako kot politična elita EU so jim nasedli tudi naši politiki.

Beguncem in migrantom mir ne odgovarja? Najbrž si miru želijo najbolj na svetu. V nadaljevanju avtor govori o “ilegalnih migracijskih tokovih“, ki da so pripeljali do fizičnih in drugih napadov na domačine, in grožnjah turškega predsednika Erdogana, ki jih vidi kot “vojno napoved Turčije zahodni demokraciji“, nato pa zaključi:

Iz povedanega se kar ponujajo vprašanja, ali bomo dovolili, da bodo našim otrokom vsiljevali muslimansko vero, ali bomo dovolili, da bodo nadlegovali, posiljevali in ustrahovali naše žene, hčere, naše vnuke, ali bomo dovolili, da nas zasužnijo, da nas izkoriščajo? Ali bomo dovolili političnim elitam, da jim to omogočijo, da nas zatirajo, da nas ne upoštevajo, in da gredo preko vsega, kar je še vrednega pri nas Slovencih? NE! Tega jim ne bomo dovolili! Zahtevati moramo nov pristop k zagotavljanju varnosti. Kot je to pred tridesetletjem in več uredil Izrael s sprejetjem NACIONALNEGA INTERESA številka 1ohranitev židovskega ljudstva. Ogradili so se s tehnično ograjo pred arabskim/islamskim svetom in z vojsko so v stalni pripravljenosti braniti svoj narod, svoj nacionalni interes.

In kaj moramo narediti mi ZA OHRANITEV SLOVENSTVA? Potrebno je spremeniti miselnost, upreti se političnim elitam, visoko opremiti in usposobiti vojsko ter pripraviti celoten nacionalnovarnostni sistem za zaščito našega NACIONALNEGA INTERESA – OHRANITEV SLOVENSTVA na naši zemlji!

Kup stereotipov, polresnic in neresnic, ki so se v v zadnjem letu širile po medijih in družbenih omrežjih, služi za strašenje in s tem politično mobilizacijo. Za “ohranitev slovenstva” se je potrebno, tako v gibanju Najprej Slovenija, upreti elitam in dobro opremiti ter usposobiti oborožene sile. Kot vzor je naveden kar Izrael in njegova politika apartheida.

Čuš kot govorec na protestu proti migrantom in vladi Mira Cerarja v Mariboru januarja letos. Vir: YouTube

Socialna država

Andrej Čuš tudi na parlamentarni seji ni razočaral, povedal je več kot se zdi na prvi pogled. Med vrsticami protipriseljenskega in protimigrantskega govora mu je uspel pravi pravcati napad na socialno državo, “ki spodbuja brezdelje, lenobo in neodgovornost“:

Evropske države še nikoli v zgodovini niso imele tolikšne javne porabe in še nikoli v zgodovini niso toliko trošile za razne socialne transferje, kot počno to danes. Socialna država pa kot vemo uničuje tradicionalne stebre družbe, kot so recimo družina, povzroča izkrivljanje trga, povečuje časovne preference prebivalstva, preprečuje učinkovito razporejanje gospodarskih virov in zmanjšuje življenjski standard. Na dolgi rok vodi v propad civilizirane družbe in na to, spoštovane kolegice in kolegi, vplivajo tudi migracije, saj migrantje prihajajo ne da bi imeli zagotovljeno delo, dobivajo pa nadomestila za brezposelnost, deležni so javnega zdravstva in izobraževanje, imajo plačan porodniški dopust, prejemajo otroške dodatke in podobno. Da bi bila zadeva še slabša, ti ljudje prihajajo iz nesvobodnih držav, zato ne razumejo delovanja demokracije in kapitalizma.

Zgornje besede ne bi smele biti pretirano presenečenje. Pri gibanju Najprej Slovenija gre za koktajl protimigrantskih stališč, “zdravega” evroskepticizma (manj EU, več Evrope), antisocializma in ekonomskega liberalizma. Čuš je v stikih z Evropskimi konservativci in reformisti in se tja, kot je dejal na parlamentarni seji, svetovnonazorsko uvršča. Je tudi, tako Čuš, redni bralec Kavarne Hayek (“… sam zelo rad berem spletno Kavarno Hayek. Moram povedati, da večkrat razširi obzorja in pove tako kot je prav.“), bloga, ki nosi ime po ekonomistu Friedrichu Hayeku – najbrž ga ni potrebno podrobneje predstavljati – in na katerem lahko prebiramo zagovore “alternativne desnice” in, kakopak, protisocialistične tekste. Lahko pa tam najdemo, na kar me je opomnil Marko Brumen (hvala!), tudi denimo ideje Kaia Murrosa, finskega propagandista evropske, nacionalne, belske revolucije. Morebitno izključevanje idej naj vas ne zmoti, na desnici ponavadi precej lažje kohabitirajo kot na levici.

Populizem in “populizem”

Populizma do tega trenutka namerno nisem omenjal, čeprav bi ga lahko. Ni vse, o čemer danes beremo v medijih, populizem, in marsikaj je, pa ni prepoznan kot tak. Populizem verjame, pravi Cas Mudde, da je družba primarno razdeljena na dve skupini ljudi: pokvarjeno, skorumpirano elito in “male ljudi”. Je monističen in moralističen, dodaja. Kolumne na spletni strani Najprej Slovenija in govori Čuša (pogosto) “streljajo” proti političnim elitam (levim in desnim) in njihovim politikam, ki da so uperjena proti “preprostemu” “malemu” Slovencu: “… državljani smo prisiljeni nositi posledice zgrešene politike mednarodnih in domačih elit.” Značilno je posploševanje in poenostavljanje. “Mi” proti njim, “mi” proti eliti in beguncem. “Nas” torej ogrožajo (pokvarjene) elite, “naš” način življenja pa begunci, migranti, torej tisti “drugi”. Ali kot je v Državnem zboru povedal Čuš:

Naša država, naša Slovenija je država Slovenk in Slovencev in ne sme postati laboratorij bruseljskih multikulti uradnikov. Ja, žal so danes v slovenski politiki tudi posamezniki, ki jim več kot lasten narod pomenijo dobro plačane službe v Bruslju.

Če uporabim moderni medijski in akademski jezik, gre za desničarski populizem. Ampak, dodajam – in tudi moji teksti so do neke mere “podlegli” populizmu, čeprav tega pojma ne uporabljam kar povprek –, madžarski marksist in filozof Gaspar Miklos Tamas pravi, da v veliki večini sodobnih primerov sploh ne gre za populizem:

Populism without a dollop of egalitarianism is nonsense. Populism is, or was, naturally, anti-élitism. With its nineteenth-century origins, the élites it particularly disliked were royal courts, the landed aristocracy and its cosmopolitan ramifications, the Papacy and the higher clergy, the higher officer corps (and the professional army and navy in general), members of the exclusive gentlemen’s clubs, the higher echelons of the colonial service, merchant banks and bankers. To this, pre-fascist and fascist propaganda has added hidden, ‘occult’ élites like freemasons, The Elders of Zion, the press lords and, again, the Vatican, as the ‘real’ masters of the universe. (Even the silly myths about the Illuminati are about two hundred years old and they were aleady idiotic then.)

But it would be quite unprecedented if the distinguishing mark of the élites were to be their egalitarianism, that is, their ideological and political closeness to the disadvantaged. The fake anti-élitism of today (and this may be the origin of this mind-boggling verbiage about ‘populism’ that clearly doesn’t exist) is directed at the egalitarians, especially at that odd species we might call ‘liberal egalitarians’ some of whom are just modest social democrats.

Torej, dodaja:

Protectionism, autarky, conspiracy theories, phoney aristocratism, racial contempt, white supremacism, misogyny, hatred of science, invention of imaginary enemies – all this has absolutely nothing to do with populism by any stretch of the imagination.

“Ne levo ne desno”

Že v tekstu “Kaj se lahko naučimo od Grčije“, ki sem ga napisal za Mladino, pravim, da je govorica “ne levo ne desno” pogosto značilna za politične skupine na desnici in desnem robu. Gaspar Miklos Tamas ne razume, zakaj s populizmom danes označujemo nekaj, kar predstavlja že videno, “tradicionalno desnico” in dodaja: “… whoever says that there is no real difference between Left and Right, is of the Right“. Mi nismo ne levo ne desno, ampak krščanski, pravi Metka Zevnik*. V naslednji sapi sledi salva proti “izrojeni levici” (značilna govorica Aleša Primca) in “pobalinski” Združeni levici. “Jaz bom tako povedal, meni je vseeno iz katere stvari se odpre hladilnik, važno pa mi je, da je poln,” pa pravi Andrej Čuš, za katerega je Združena levica ekstremistična stranka/koalicija. In socializem najbrž ekstremistična ideja.

“Ne desno ne levo, Nacionalna fronta!” na plakatu iz leta 2013 (vir: Front National). Le Penova govori tudi: “Mi smo levo in desno”. Nič novega, gre za značilna govorico mnogih na desnici.

The Right is winning everywhere, the Left is being betrayed everywhere, and people are quarrelling about silly definitions,pravi (marksist) Tamas.

_____

*Aktualno: Glas za otroke in družine na Nova24TV (torek, 28. 3. 2017).

 

Advertisements


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s