Prvomajski Pariz in črni blok

V Parizu je med prvomajskimi demonstracijami gorelo, po zraku so švigale granitne kocke in naboji solzivca, vodni topovi so bruhali na vse strani. Pričakovano. Folklora. Mladenke in mladeniči z levega roba – komunisti, anarhisti, “animalisti” … – se seveda niso pomešali, kot pravijo policijska in medijska poročila, med protestnike, ampak so (skoraj) vedno del sindikalnih protestov. Medtem pa (prekomernega) policijskega nasilja, kot vedno, ne problematizira praktično nihče. In ja, Pariz je bil celo mirnejši od pričakovanj, predsednik in vlada imata namreč odprte fronte proti delavcem, študentom in zadistom. Bilo bi lahko veliko veliko huje.

Foto: Willi Effenberger/junge Welt

Medijske vrstice spet polni tudi črni blok. Še enkrat je treba povedati, da ne gre za skupino ali organizacijo, temveč za taktiko, način nastopa na demonstracijah. Pomeni konfrontacijo, napad na “kapitalistične cilje”. Neredko tudi brezglavo razbijanje. Ali kot se pred slabim letom pisal za Večerove Poglede:

Kaj je torej črni blok? Začetki so povezani z radikalnim levičarskim gibanjem avtonomnih v Nemčiji, ki se pojavi konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja iz protijedrskega, protivojnega in skvoterskega gibanja. Na svet ga niso spravili aktivisti, ampak državno tožilstvo, ki je v Frankfurtu, pisalo se je leto 1981, pod obtožbo terorizma preganjalo pripadnike avtonomnega gibanja – očitali so jim članstvo v (neobstoječi) teroristični organizaciji “črni blok”. Konstrukt ni uspel, a ime se je prijelo. Pograbili so ga predvsem mediji, ki ga, skupaj z varnostnimi organi, vse do danes uporabljajo raje in pogosteje kot črnoblokovci sami. Črni blok ni skupina, gibanje ali organizacija, temveč taktika, način nastopa na demonstracijah. Poimenovanje, ki je geografsko zamejeno, saj se ponekod redko ali sploh ne uporablja. Formirajo ga različne skupine in posamezniki. Pomeni konfrontacijo s sistemom, napade na “kapitalistične cilje” (Massenmilitanz), neredko brezglavo in brezciljno razbijanje in divjanje, ki ga je bilo v Hamburgu precej in je že sprožilo burne interne razprave. Temna oblačila pomenijo enakost, maske zagotavljajo anonimnost, pravijo. “Če je anarhizem politična ideja, o kateri je bilo izrečenih največ neumnosti, potem je črni blok (black bloc) taktika, ki doživlja podobno usodo,” je pred leti zapisal Tine Frece. Ideja anarhizma je med avtonomnimi – ki so v veliki meri zaslužni tudi za koncept sodobnega (uličnega) antifašizma oziroma “antifa” – le ena izmed mnogih, militantni nastop na protestih pa praksa manjšine sem ter tja po širokem spektru radikalne oziroma revolucionarne levice, od generation ingouvernable do turških komunistov.

“Če imaš iskrena prepričanja, jih izraziš z odkritim obrazom. Tisti, ki nosijo kapuce, so sovražniki demokracije,” je dejal tiskovni predstavnik francoske vlade. Prazne floskule. Izjava za medije. Kaj smo vendar pričakovali, da bo izjavil?

Advertisements


Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s