Med nebesi in peklom

Prispevek k 50. obletnici maja ’68, ki je v Italiji trajal več kot deset let.

Read the rest of this entry »

Advertisements

Piazza Fontana in 12. december 1969

Moj pogled za Večerove Poglede.

Read the rest of this entry »


Prva (Rdeča) brigada

Neko septembrsko popoldne leta 1970 je po ulicah Milana brzel Fiat 850. Nič posebnega, če ne bi v njem sedela Renato Curcio in Margherita (Mara) Cagol, ustanovitelja Rdečih brigad, mož in žena. Medtem ko so krožili po mestu, družbo sta jima delala delavec iz Pirellija in nikoli razkriti (takrat še bodoči) brigadist, so razpravljali o prvih akcijah in nujnosti oboroženega boja. In o imenu, ki ga doslej še niso imeli; Rdeče brigade so bile še v povojih. Akcije in napade je pač treba podpisati, so se strinjali.*

Fiat 850 Sedan. Foto: Avengers in Time

Read the rest of this entry »


Democrazia Proletaria skozi plakate

Democrazia Proletaria – najprej koalicija, nato stranka – je nastala z združevanjem moči skupin in strančic na italijanski radikalni levici v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Največji uspeh na nacionalni ravni je doživela leta 1987, ko je prepričala 1,66% volivcev in tako dobila 8 mest v italijanskem parlamentu. Pot je končala leta 1991, ko se je preostali del stranke priključil formiranju Stranke prenovljenih komunistov (Partito della Rifondazione Comunista).

Izbor plakatov, prvotno objavljenih na democraziaproletaria.it:

dp1 Read the rest of this entry »


Črna nevarnost – italijanski neofašizem in strategija napetosti (1. del)

Ko omenimo politično nasilje v Italiji, večina takoj pomisli na Rdeče brigade in smrt Alda Mora, le redki pa na Avanguardio Nazionale ali Ordine Nuovo, če izpostavimo zgolj dve najbolj znani militantni neofašistični skupini šestdesetih in sedemdesetih let v Italiji. Del neofašistov je skupaj z delom državnega aparata vodil krvavo borbo proti levici, predvsem delavskim in družbenim gibanjem – govorimo o strategiji napetosti. Ta proces je prepletel del državnega aparata in elemente skrajne desnice do te mere, da jih je bilo včasih skoraj nemogoče ločiti.

Slika spodaj, militanti Avanguardie Nazionale v Rimu leta 1975 (vir: Wikipedia.it):

slika9v

Sodnik Guido Salvini (v Anna Cento Bull) je o prepletenosti državni struktur in neofašističnih skupin v primeru napada na Piazza Fontani v Milanu leta 1969, za katerega so najprej obtožili anarhiste, kar je bil del načrta in delovanja strategije napetosti, a se je kasneje izkazalo, da so bili izvajalci iz vrst neofašistov, povedal:

Read the rest of this entry »