Še pet let Pahorja?

Borut Pahor je favorit prihajajočih predsedniških volitev. Je produkt medijev, pravi Grega Repovž. Ima prav. Tradicionalnih in novodobnih. Pahor se odlično znajde pred kamerami (ker mu novinarji to dopuščajo) in na Instagramu. Ni važna vsebina (kje je vsebina?), ampak nasmešek in stas. Še več, Pahor ni le predsednik, je tudi mesar, frizer, smetar itn. Mesar za en dan, se razumemo. Ali nekaj ur. Ali minut, saj ni važno. Tudi če ne pove nič in ne sprejme nobene odločitve, je priljubljen. Morda prav zato. Pravi “ljudski” predsednik, pravijo. Ki je nekoč – še kot predsednik vlade – dejal, da ne more preživeti s tremi tisočaki na mesec. In (politično) preživel. Marsikdo ne bi. Rad teče in plava. “Tretja pot” ga je odpeljala na drugo stran.

Read the rest of this entry »


Senčna plat dežele na sončni strani Alp

Moj pogled za Večerove Poglede.

Read the rest of this entry »


Cerarjeva Slovenija

Naši predniki so razumeli, da se muslimani v Evropo ne prihajajo integrirat. Sprejeli so jih z ognjem in mečem. Mi s stanovanji in LCD TV,” je čivknil Bernard Brščič in svojo misel nadgradil: “Bogu hvala za razkol med suniti in šiiti. Bolj ko se muslimani pobijajo med sabo, manj časa za džihad, klanje in posilstva, imajo v Evropi.” Brščič postaja glas trde desnice, ki je sploh ni sram voditi povsem odkrite ksenofobne in islamofobne (politične) kampanje. Na začetku leta je v kolumni z naslovom Čudovito leto 2016 zapisal: “V novoreku Bruslja je država demokratična samo, če sprejema invazijo hord muslimanov, podpira vse oblike spolnih izprijenosti in patologij ter zanika svojo nacionalno identiteto.” Ob vzponu desničarskih strank v Evropi, se “svobodoljubu” enostavno pač mora prikrasti nasmešek na obraz, pravi. In nasmejani obraz Bernarda Brščiča je obraz Cerarjeve Slovenije.

c1

Bernard Brščič (levo v ozadju) na protibegunskem shodu na Kotnikovi v Ljubljani. Vir: IDS Facebook

Read the rest of this entry »


Po parlamentarnih volitvah – med modro in rdečo

Poletne volitve so za nami. Volilna udeležba je bila slaba, komaj nad 50 odstotki, a kaj več od poletnega termina niti nismo mogli pričakovati. Največ glasov je dobila Stranka Mira Cerarja (SMC), drugo mesto je zasedla Janševa SDS, nato so sledile druge stranke. Največjo zmagovalko volitev (dobili smo več zmagovalk in tudi več poraženk!) pa lahko iščemo prav med temi drugimi.

Poraženk volitev je veliko. Pozitivna Slovenija je dobesedno strmoglavila iz parlamenta, podobno kot Državljanska lista. Roko na srce, slednji je slabo kazalo že precej časa. Eno večjih presenečenj je zagotovo najverjetnejši (počakajmo še vse glasove iz tujine) izpad SLS iz parlamenta. Reši jih lahko zgolj čudež, a zdi se, da iskreno niti sami ne verjamejo vanj. Poraz je doživel tudi plemeniti nacionalist – SNS je bila zelo daleč od parlamentarnega praga, vrnitev tako ni uspela in vprašamo se lahko, ali je to dokončni konec stranke SNS kot smo jo poznali v preteklih dveh desetletjih. Stranke poraženke pa imamo tudi med tistimi, ki so ponovno v parlamentu. SD je dosegla svoj daleč najslabši rezultat. Ne samo da je njihova politika vse bolj bledo rdeča, zdi se, da bledi tudi moč te tradicionalne stranke. SDS je na podobnem. Izgubili so 100.000 glasov. Destruktivna politika bo imela, če jo bodo nadaljevali, očitno prav tak rezultat. Prvič je v zraku tudi občutek, da bi v SDS lahko, sicer malo verjetno, šlo tudi tako daleč, da stranka ne bi ostala več enotna oz. v enem kosu. In za konec še Alenka Bratušek. Da je prišla v parlament, se lahko zahvali zahodni polovici države. Nekaj bolj ali manj posrečenih manevrov v zadnjih dneh kampanje je verjetno pretehtalo, da je njena nova stranka, ki nosi njeno ime (najbrž nas čaka preimenovanje, podobno kot pri SMC), sploh prestopila parlamentarni prag. Naj prizna ali ne, najbrž je pričakovala vsaj malenkost več.

Read the rest of this entry »