Sociologija francoskih predsedniških volitev

Predsedniške volitve v Franciji so končane. Dobil jih je liberalec Emmanuel Macron, nekdanji investicijski bančnik in nekaj časa minister v odhajajoči “socialistični” vladi. Prejel je natanko 20.753.798 ali 66,1 % glasov. Na drugem mestu po številu “glasov” so abstinenti, saj je doma ostalo več kot 25 % oziroma 12.101.416 volilnih upravičencev. Marine Le Pen je prekosila vse rezultate svojega očeta – prepričala je več kot deset milijonov ali 33,9 % Francozov. Skrajna sredina je torej zlahka nadigrala skrajno desnico, a druga nikakor ni poraženka volitev. Je pa Le Penova – želi transformirati Nacionalno fronto – iz lastnih vrst že deležna kritik. Njena nečakinja in znotrajstrankarska tekmica Marion Marechal-Le Pen (predstavnica konservativnega, tradicionalnega, južnega krila) na prihajajočih izjemno pomembnih parlamentarnih volitvah ne bo kandidirala in se (za nekaj časa) umika. Do domnevno preveč ekonomsko socialističnega programa Marine Le Pen so recimo kritični tudi nekateri na slovenski (skrajni) desnici. Od liberalcev do identitarcev.

Génération ingouvernable. Pariz, 1. maj 2017. Vir: MILI Fb

Read the rest of this entry »


Sociodemografska slika nizozemskih političnih strank

Nizozemski volivci so se prejšnjo sredo izrekli na volitvah in v parlament poslali trinajst strank, o čemer sem že pisal (ne, Wilders ni poraženec volitev!). Tokrat – s pomočjo podatkov agencije Ipsos, ki je opravila vzporedne volitve – nekaj več o tem, kdo so volivci in volivke posameznih strank.

Politične stranke po spolu, starosti in izobrazbi. Vir: NOS/Ipsos

Read the rest of this entry »